

Od šestih zjutraj
v laboratoriju sedi, do štirih popoldan med epruvetami živi.
Doma jo čakata hčerka in sin,
a v njej je tisoč skritih
bolečin.
Včasih je pod stresom,
včasih vsa žari, a sama ne ve,
kako pomagati si.
Rada kuha, ustvarja dobre jedi,
Moja Nastja, s postavo ki greh rodi,
tvoja latino zadnjica me zmeša vse dni.
Mož si te želi,
ko večer se spusti,
a ti si utrujena,
on pa le postelje si želi.
(Nastja, oh, Nastja)
Laboratorij ugasne, a doma se ne ustavi,
večerjo pripravlja v dišeči naravi.
Mož jo objame, a misli gredo drugam,
on vidi le strast,
ona pa išče svoj hram.
Med dolžnostjo in strastjo se bije ta boj,
kdaj boš spet slišala,
da sem res tvoj?
(kako pomagati si)
Moja Nastja...
Zadnjica latino,
a v srcu nemir...
(oh, Nastja)
Mož si te
želi...